LIOFILIZIRANE DOMAČE JUHE Z ZELENJAVO Z BLIŽNJEGA VRTA
Nimaš časa? Imaš žlico. Dodaj vodo, premešaj, uživaj. Te juhe so takšne, kot da bi z lastnimi rokami sesekljal zelenjavo in si skuhal točno to, kar si želi tvoje telo. In srce. Ali duša. No, saj razumeš.
Sva Aleksandra in Andreja, mama in hči. V Zadrugi Jarina povezujeva slovenske pridelovalce in predelovalce domačih živil. Včasih nama zmanjka časa, nikoli pa nama ne zmanjka okusa! Sita Ula je najina zaveznica. Juhe z imenom Sita Ula niso instant, čeprav so takoj. Niso kar od nekje, ampak so z bližnjih njiv in vrtov.
Zelenjava tu zraste iz doma pridelanih sadik. Zaliva jo voda iz lastnega zajetja. Posebej skrbno jo gojijo tudi zato, ker jo vzgajajo – zase!
Sela pri Ratežu 10, Novo mesto
ANDREJ ŠIMENC/ PR’PEČNIKAR
Andrej prideluje sezonsko zelenjavo s spoštovanjem naravnih ciklov: z velikoročnega dela in pozornosti. Dobavlja nam vselej sveže pobrano.
Zaboršt pri Dolu 12. Dol pri Ljubljani
ZAKLADI DOLINE MIRNE
Poznavalci lokalne narave v gozdovih doline Mirne nabirajo samonikle rastline in gobe. Jurčke sušijo z občutkom, ki pripomore, da ohranijo prepoznavni vonj in okus.
Hrastovica 33, Mokronog
KMETIJA ŠTIRN
Na zeliščni kmetiji Štirn kopru in drugim zeliščem delajo družbo okusne buče. Vzgojene so na preprost, naravi prijazen način.
Suha pri Predosljah 56, Kranj
MARJAN NATEK
Buče hokaido so le ena od odličnosti z Natkove kmetije, kjer prisegajo na samooskrbo z različnimi vrstami zelenjave in žit.
Pondor 27 a, Tabor
EKOLOŠKA KMETIJA ŠVIGELJ
Veronika Švigelj Siti Uli dostavlja ekološko pridelan česen. S pridelki z robaLjubljanskega barja oskrbuje tudi šole in vrtce.
Mirke 11, Vrhnika
SILVO VIDMAR
Vidmarjeva kmetija je znana po fižolu češnjevcu, Silvo pa na svojih poljih za Sito Ulo prideluje buče hokaido, ki imajo zaradi skrbne pridelave še posebej poln okus.
Stružnikova pot 25, Šenčur
EKOLOŠKA KMETIJA MIŠ
Polde Miš je prvi sadovnjak zasadil leta 2004. V njem rastejo jabolka za odličen eko jabolčni kis. Poleg sadja na kmetiji gojijo tudi šparglje in konopljo.
Gorjuša 5, Dob pri Domžalah
ŠAMPINJONI SMUK
Pri Smukovih že več kot 30 let vsak dan pobirajo sveže šampinjone, gojene le za slovenski trg. Vrtičkarje navdušujejo s kompostom - edino odpadno surovino iz njihove dejavnosti.
Bevke 168, Log pri Brezovici
ZAVOD DOBROTE DOLENJSKE
Zavod povezuje več ponudnikov in jamči za kakovost njihovih pridelkov. Povezuje tudi nabiralce divje rastočih rastlin, kot so jurčki iz slovenskih gozdov.
Gubčeva cesta 1a, Trebnje
BIO MLIN STRAŽAR
Iz tradicionalnega mlina na kamne prihajajo ekološke moke in bio ajdova kaša. V mlinu meljejo lastna ekološko pridelana žita.
Škocjan 3, Domžale
VIDOV BREJG
Na ekološki zeliščni kmetiji Tatjane Buzeti na Goričkem Sita Ula najde izbrana sveža in sušena zelišča. Več kot 40 različnih vrst jih raste v nekdanjem sadovnjaku.
Fokovci 77, Fokovci
EKO ZELIŠČNA KMETIJA KALAN
Kozjanska kmetija, ki je bila kot prva v Sloveniji registrirana za zeliščarstvo, z ročno setvijo, obdelavo, spravilom in sušenjem skrbi za ponudbo zelišč, med katerimi je tudi eko majaron.
Podlešje 12, Šentjur
KMETIJA DOVČ
Kmetija, vključena v lokalno Pot dobrot, goji odlično zelenjavo na pragu Ljubljane - v kraju s stoletno kmetijsko tradicijo. V Savljah raste tudi špinača za juhe Site Ule.
Saveljska cesta 87, Ljubljana,
SOCIALNA KMETIJA KORENIKA
S kmetije, ki zaposluje invalide in ljudi iz ranljivih skupin, na ekološki način pridelujejo poljščine, sadje, zelenjavo in zelišča, kot je peteršilj s srčno zgodbo Korenike.
Šalovci 86, Šalovci
SOLINE, PRIDELAVA SOLI
V najsevernejših solinah Mediterana sol še vedno pridelujejo ročno. Tradicionalna pridelava na območju krajinskega parka vključuje pridelavo nejodirane soli brez vseh dodatkov.
Seča 115, Portorož
KIS IN KVAS
V fermentacijo zaljubljena ekipa razvija lastne umami omake s slovensko ekološko sojo in praženo pšenico. Ustrezno starane omake so fermentirane naravno – brez aditivov.
Tržaška 48, Ljubljana
100% naravne Sestavine
BUČA HOKAIDO
Te buče ne lupimo. Manj dela, več okusa! Oranžno barvo ji daje beta-karoten (provitamin A). Za še bolj poln okus jo lahko pred kuhanjem popečemo in rahlo karameliziramo.
ČEBULA
Začetek vsake kremne juhe! Vsebuje antioksidant kvercetin, ki se absorbira z maščobo. Zato čebulo počasi pražimo. Malo soli ji pomaga, da hitreje spusti vodo in razvije poln okus.
ČESEN
Naravni ojačevalec okusa. Česen stremo nekaj minut pred uporabo, da se razvije protibakterijski alicin. S praženjem postane grenek. Zato gre na vroče za le hip: toliko, da zadiši!
SOL
Nejodirana ročno pridelana sol s tradicionalnih Piranskih solin s sušenjem na soncu ohrani pomembne minerale. Okrepi naravni okus jedi. Dodajamo jo postopno.
PETERŠILJ
Zelišče, ki v slovenski juhi ne sme manjkati! Pravkar nabranega in ročno nasekljanega dodamo v jed čisto na koncu, da ohrani svež okus, vitamine (C in K) in moč razstrupljanja.
TIMIJAN
Zelišče z naravnim antiseptikom timolom med kuhanjem še okrepi svoj okus. Običajno uporabljamo sušenega. Pred uporabo ga stremo med prsti, da se sprostijo eterična olja.
ŠETRAJ
Tradicionalni spremljevalec jedi s stročnicami vsebuje eterična olja, ki podpirajo prebavo. Ima močan okus, zato smo z njim varčni. Dodajamo ga tik pred koncem kuhanja.
GRAH
Te buče ne lupimo. Manj dela, več okusa! Oranžno barvo ji daje beta-karoten (provitamin A). Za še bolj poln okus jo lahko pred kuhanjem popečemo in rahlo karameliziramo.
ŠPINAČA
Listnato zelenjavo z vitamini K, A in folno kislino lahko uživamo svežo in kuhano. Kuhamo jo zelo kratek čas, da ohrani mogočno zeleno barvo in hranila.
KROMPIR
Gomolji, ki so prišli v Evropo šele v 16. stoletju so danes tretja najbolj pridelovana kultura na svetu. Škrob iz krompirja doda juhi gostoto in kremno strukturo.
DROBNJAK
Zelena začimbnica z blagi, okusom po čebuli vsebuje vitamine C, K in A. Zaradi njegove nežnosti ga v juho dodamo na koncu, da ohrani barvo in aromo.
KOPER
Dišavnico s svežim, rahlo sladkim okusom so že stari Egipčani uporabljali kot pomoč prebavi. Poleg nežnih listov v kulinariki uporabljamo tudi njegova semena.
JABOLČNI KIS
Naravni kis iz fermentiranega jabolčnega soka juho obogati z organskimi kislinami. Kot fermentirano živilo podpira črevesno mikrobioto.
ŠAMPINJONI
Najbolj priljubljeno gojeno gobo na svetu odlikujejo naravni umami, ki daje jedem prijetno poln okus, vitamini B in nizka kalorična vrednost. Najboljši so, če jih pred kuho popražimo.
AJDA
V Sloveniji tradicionalno priljubljena ajda ne spada v družino trav kot druge žitarice in ne vsebuje glutena. Bogata je z beljakovinami, vlakninami in rutinom, ki koristi ožilju.
JURČKI
Gobe z bogatim okusom so polne beljakovin in mineralov. Sušenje poveča njihov umami okus. Pred kuhanjem jih namočimo v topli vodi. Tudi to tekočino uporabimo v juhi!
SOJINA OMAKA
Fermentirana začimba, ki so jo za okrepitev okusa jedi uporabljali že pred 2 tisoč leti, je pripravljena iz ekološko pridelane soje in pražene pšenice, vode in soli.
LUŠTREK
Zelišče z močno aromo so nekoč uporabljali za ljubezenske napoje. V juhah ga uporabljamo varčno. Dodamo ga proti koncu kuhanja, da ne prevlada nad drugimi okusi.
LOVOR
Posušeni listi zimzelenega mediteranskega drevesa svoj topel in rahlo grenak okus sproščajo počasi, zato jih jedem dodamo na začetku kuhanja. Pred serviranjem jih odstranimo.
MAJARON
Aromatično zelišče s toplo in rahlo cvetno noto vsebuje eterična olja, ki blagodejno vplivajo na prebavo. Eno od najbolj vsestranskih zelišč dodajamo v jedi proti koncu kuhanja.
PRISTNE IZKUŠNJE
Poglej mnenja in ocene tistih, ki so juhe Sita Ula že preizkusili in okusili
Maja
Verified Customer
Z majhnim otrokom je kuhanje včasih prava misija. Ko ima mala svoje trenutke in jaz nujno potrebujem obrok, si v treh minutah pripravim Sita Ula juho. Najlepše pa je, da jo pogosto pojeva kar skupaj. Njej je okusna, meni pa daje občutek, da je najin obrok zdrav in brez nepotrebnih dodatkov.
Mirela
Verified Customer
Delam v pisarni in velikokrat nimam časa za normalno kosilo. Prej sem posegla po sendvičih ali prigrizkih, zdaj pa imam v predalu vedno Sita Ula juho. V trenutku imam topel, nasiten in predvsem zdrav obrok. Najbolj cenim to, da vem, kaj jem, brez skritih dodatkov in konzervansov.
Tadeja
Verified Customer
Ko je sin po šoli sam doma, me je vedno skrbelo, kaj bo pojedel. Zdaj si lahko sam v treh minutah pripravi bučno ali pa grahovo juho ki jih ima najraje. Hitro, enostavno in predvsem zdravo. On je sit, jaz pa mirna, ker vem, da ne je krekerjev in paštete.
Nina
Verified Customer
Treningi, faks in delo. Časa za kuhanje res nimam. Juhe Sita Ula so mi rešile življenje. Vzamejo 3 minute in dobim polnovreden obrok, ki me ne obteži, ampak mi da energijo za naprej. Pa še slovenske so in iz lokalne zelenjave, kar mi je res pomembno.
Tomaž
Verified Customer
Vsak vikend grem v hribe in sem vedno iskal nekaj lahkega za nosit, a hkrati hranljivega. Liofilizirane juhe so popolne nič ne tehtajo, hitro jih zalijem z vročo vodo iz termovke in že imam topel obrok. Na vrhu, ko je mrzlo, res pogrejejo. Boljše kot sendvič, pa še občutek imam, da naredim nekaj dobrega zase.
5 RAZLOGOV, ZAKAJ IZBRATI JUHE SitaULA
Ker so kuhane tako, kot kuhamo doma
Ker so iz izbranih lokalnih pridelkov
Ker so izključno rastlinske in primerne za vse prehranske sloge
Ker v njih ni nobenih konzervansov in aditivov
Ker Sita Ula nič ne komplicira in te nahrani kjerkoli
OD ŽLICE DO ŽLICE
Utrinki iz vsakdanjega življenja s Sito Ulo
IZ KUHINJE SITE ULE
Recepti, namigi, osebne izkušnje in drugi zapisi izza štedilnika